Huawei Honor 9

Pred nekaj leti je nakup mobitela srednjega ali nižjecenovnega razreda pomenil precejšen kompromis. Cenejši mobiteli so bili manj zmogljivi, imeli so slabše fotoaparate, zaslone z nižjo ločljivostjo, ohišja iz manj prefinjenih materialov in tako dalje. Do danes pa so se te meje že precej zabrisale, tako da lahko za precej ugodno ceno dobite že vrhunski mobitel. K temu je precej pripomogel povzpetniški Huawei s svojo nižjecenovno in mladostniško naravnano znamko Honor. Pod njenim imenom Huawei že nekaj let izdeluje solidne mobitele, po katerih so posegali predvsem manj zahtevni uporabniki, lani pa je Huaweiju s Honorjem uspelo doseči pravo malo revolucijo.

Mobitel Honor 8 je bil namreč izjemno zmogljiv in se je lahko brez sramu postavil ob bok najboljšim, z manjšo opombo pri ceni. Ta je bila namreč precej nižja kot pri praktično enako zmogljivih konkurentih. Poleg tega pa je bil mobitel s svojimi živahnejšimi barvami tudi zelo atraktiven in všečen na pogled, zaradi česar je bil pravi hit med mladimi. Letos pa njegovo zapuščino nadaljuje mobitel Honor 9, ki je na papirju primerljiv s paradnima konjema kitajske znamke, novim Huaweijem P10 in njihovim nekoliko starejšim mobitelom Huaweijem Mate 9. Kaj pa v praksi?

Dizajn

Oblikovno je Honor 9 zelo podoben svojemu predhodniku, kar je dobro. Čeprav gre za mobitel srednjega cenovnega razreda, tega na podlagi videza ne bi ugotovili. Ohišje je namreč zelo simetrično, minimalistično, elegantno, a hkrati atraktivno in zaobljeno na pravih mestih. Mobitel spredaj in zadaj obdaja steklo z bleščečim učinkom. To je odsevno, vendar ne tako kot ogledalo. Na njem se namreč lomi svetloba tako, da na površini ustvarja zanimive vzorce, ki spominjajo na laserske žarke, kar daje mobitelu zelo unikaten videz. Pri Honorju oziroma Huaweiju so to dosegli z implementacijo večplastne strukture, dodatno pa k atraktivnemu videzu pripomore tudi čudovita modra barva mobitela. S tem Honor 9 takoj pade v oči, saj se že na daleč razlikuje od ostalih mobitelov in izžareva svežino. Če bi ocenil takole na hitro, bi rekel, da me je s svojo podobo v letošnjem naboru mobitelov, poleg Galaxyja S8, najbolj navdušil prav novi Honor.

Pohvalno pa je tudi, da ne ostane vse samo pri lepem videzu, ampak se dizajn odlično odreže tudi pri praktični uporabi. Enoročno rokovanje s Honorjem 9 je pravi užitek, saj je ravno prav velik. Vsaj za mojo dlan. Ga pa hkrati pesti splošna težava vseh steklenih mobitelov – oprijem. Steklena površina je namreč nekoliko zdrsljiva, poleg tega pa tudi pravi magnet za prstne odtise. Če boste torej želeli z atraktivnim videzom novega mobitela izpasti »kul« in v baru sprožiti zavistne in zvedave poglede s sosednjih miz, boste morali s seboj obvezno nositi krpico za čiščenje. To sicer samo po sebi nekoliko zniža stopnjo vaše »kulskosti«, zato krpico uporabite na skrivaj, ko nihče ne gleda.

Ima pa Honor 9 v primerjavi s svojim predhodnikom eno bolj opazno spremembo. Čitalnik prstnih odtisov. Ta se ne nahaja več na hrbtni strani, ampak se je preselil na sprednjo stran pod zaslon, tako kot pri bolj znamenitem bratu Huaweiju P10 (njegov predhodnik P9 ga je imel prav tako na hrbtni strani). Skoraj bi lahko rekel, da je to nekoliko staromodno, vsaj če sodim po pristopu, ki so ga ubrali nekateri drugi proizvajalci. Večina se namreč odloča za čitalnike na hrbtni strani, s čimer na sprednji strani dobijo dodaten prostor za večji zaslon (beri: Samsung, LG, številni kitajski proizvajalci). Tudi meni osebno se bolj dopade pozicija na hrbtni strani, saj je uporaba bolj intuitivna, je pa res, da ima čitalnik na sprednji strani tudi svoje prednosti. Je lažje dosegljiv, saj je v vidnem polju, za odklepanje zaslona ni treba dvigniti mobitela z mize in podobno. Pri Honorju pa je smiselna tudi zaradi dodatnih funkcij čitalnika. V nastavitvah namreč lahko določite, da opravlja tudi nekatere druge funkcije (navigacijske tipke, priklic Googla). Izbira je opcijska, se pa v praksi odreže zelo dobro. Meni osebno je bila tako všeč, da bi to želel videti tudi pri drugih mobitelih, saj poenostavi upravljanje. Zlasti pri Honorju, ki ima obe navigacijski tipki (nazaj in preklapljanje med aplikacijami) nekoliko nerodno označeni s pikama, namesto z značilno puščico in kvadratkom, kar lahko tudi veščega uporabnika hitro zmede.

Zaslon

Področje, kjer se Honor 9 morda še najbolj razlikuje od najbolj zmogljivih, najbolj naprednih in sploh naj mobitelov, je morda zaslon. Ta je namreč pri dobrih 13 centimetrih (5,15 palca) nekoliko manjši kot pri prej omenjenih, prav tako pa ima tudi nekoliko manjšo ločljivost (1920 x 1080 slikovnih pik). Ampak trik je v tem, da ta razlika v realnosti praktično ni opazna. No, velikost že, ločljivost pa skorajda ne. Slika je namreč z gostoto 428 pikslov na palec zelo ostra in razločna (v vednost: človeško oko ne razloči podrobnosti nad 300 piksli na palec), tako da se vam ni treba bati, da bi bili za kaj prikrajšani.

Zaslon je namreč odličen za branje, pisanje, ogled videoposnetkov, igranje iger in vsa druga opravila, ki vam pridejo na misel. Da, z nekoliko krajšo diagonalo morda ni najbolj idealen za ogled celovečercev, ampak roko na srce, to tako ali tako ni noben mobitel. Tega sicer nisem testiral v praksi, ampak nekoliko nižja ločljivost (če sploh smem tako reči) bi lahko še najbolj prišla do izraza pri mobitelu z očali za navidezno resničnost. Ampak po pravici povejte, koliko bi vas to motilo? Oziroma, če vprašam drugače, koliko od vas ima doma očala za navidezno resničnost (Google Daydream oziroma kaj podobnega)? Se mi je zdelo, da ne prav dosti ... Če jih že imate, pa je velika verjetnost, da ste si omislili Samsungov Gear VR, ker si pač lastite enega od Samsungovih mobitelov.

No, ampak vrnimo se k zaslonu Honorja 9. Kje sem ostal? Aha, pri sliki. Skratka, slika je odlična v vseh pogledih. Naravna, ostra, barvno nasičena, svetla in razločna. Tudi na soncu, za kar poskrbi posebna možnost, ki jo lahko vključite in poskrbi za prilagajanje odtenkov v realnem času. Zaslon se sicer ne ponaša z zvenečimi tehnologijami HDR in AMOLED, ampak to mu bo zameril le najbolj petičen uporabnik, ki bo iskal iglo v kopici sena.

Strojna zmogljivost

Obdelali smo torej zunanjost. Čas je torej, da se preselimo v globino, drobovje mobitela. Čeprav marsikomu branje teh podatkov zveni dolgočasno in ne nosi posebnega pomena, je prav to področje tisto, ki me je pri novem Honorju najbolj navdušilo. Zakaj? Ker ima enake karakteristike kot slavnejši sorodnik Huawei P10 (moram še enkrat poudariti, da je Honor občutno cenejši?). Naj jih naštejem: osemjedrni procesor Kirin 960, ki je plod Huaweijevega lastnega znanja, štirje gigabajti delovnega pomnilnika in 64 gigabajtov vgrajenega spomina, ki ga z vstavitvijo spominske kartice microSD lahko povečate še za dodatnih 256 gigabajtov. Kaj več bi sploh še lahko želeli? Naj samo spomnim, kako se je ta konfiguracija obnesla pri Huaweiju P10. Letela je kot sneta sekira. In enako je tudi pri Honorju. Ni je naloge, ki je ne bi z lahkoto prežvečila.

Sam najraje to zmogljivost »testiram« na igrah in moram reči, da sem pri Honorju brez pripomb. In če najbolj grafično zahtevne igre delujejo brez zatikanja, potem bi morale tudi vse ostale aplikacije. Če slučajno ne, so zelo verjetno slabo narejene oziroma neoptimizirane in kot take – krive same.

Huaweiju P10 pa Honor sledi tudi pri bateriji. Ima enako baterijo s kapaciteto 3.200 miliamper ur, kar preneseno v realnost pomeni, da ob zmerni uporabi zdrži več kot en dan. Seveda pa je tudi zmerna uporaba odvisna od tipa aplikacij, ki jih poganjate. Če boste večino časa namenili 3D-igram, potem boste morali poiskati električno vtičnico že po štirih urah, če boste z mobitelom predvsem brskali po spletu in gledali videoposnetke, bo čas delovanja narastel na kakšnih osem ur, in tako naprej. Sicer pa ima mobitel tako funkcijo hitrega polnjenja kot tudi možnost optimizacije baterije, kar vam lahko prinese še nekaj dodatnih ur uporabe.

Honor 9 je opremljen še z enim zvočnikom na spodnji stranici, kar nikakor ni optimalna postavitev, ampak je zvok, ki ga producira, soliden. Še bolj pa seveda navduši pri uporabi slušalk, kjer imate na voljo tudi možnost prostorskega 3D-zvoka.

Fotoaparat in kamera

V zadnjih dveh letih nas je Huawei na svojih mobitelih razvadil z odličnimi fotoaparati oziroma kamerami. Začeli so trend dvojnih fotoaparatov, pri tem pa so se združili z znamenitim nemškim proizvajalcem fotografske opreme, Leico. Razumljivo so zato naša pričakovanja visoka. Včasih že kar previsoka. To bi, vsaj zase, lahko rekel tudi pri Honorju 9. Fotoaparat pri novem Honorju niti pod razno ni slab. Dober je. Celo odličen. Škoda le, da ne v vseh pogojih.

Sam sem potihoma pričakoval, da bo imel takšen fotoaparat, kot ga ima že nekajkrat omenjeni Huawei P10. A ga nima. Vsaj ne čisto takšnega. Za začetek Honor ne nosi znamenite oznake Leica, ki jo sicer Huawei pri svojih paradnih mobitelih vztrajno izpostavlja. Ampak to s stališča uporabnosti ni pomembno. Bolj pomembna je odsotnost nekaterih funkcij, ki pripomorejo k izboljšani kakovosti fotografije. Honorjev fotoaparat ima relativno majhno zaslonko f/2.2, ki v objektiv ne spusti dovolj svetlobe za optimalne fotografije v slabši svetlobi, prav tako pa nima optične stabilizacije slike, kar ponovno udari predvsem nočno fotografijo.

No, to pa sta bolj kot ne moji edini pritožbi čez njega. Pri dnevni svetlobi oziroma v dobro osvetljenih prostorih se fotoaparat izkaže odlično. Je hiter, odziven, natančen in zajema zelo podrobne fotografije. Pri tem si pomaga z dvema senzorja – monokromatskim z ločljivostjo 20 MP in barvnim z ločljivostjo 12 MP –, ki dve fotografiji združita v eno končno. Prvi skrbi za detajle na fotografiji, drugi pa za količino svetlobe, da so barve prikazane čim bolj realistično. Dva objektiva pa služita tudi bolje izraženi globini na fotografiji, oziroma bolje rečeno, učinku boke, kjer je izostren le objekt v ospredju, ozadje pa zamegljeno, končni rezultat pa bolj profesionalen videz fotografije. Ker slika pove več kot tisoč besed, je najbolje, da se o kakovosti fotografij prepričate sami v spodnji fotogaleriji.

Aplikacija za fotoaparat sicer pozna kar nekaj različnih načinov fotografiranja in snemanja, med drugim tudi nočnega, timelapse in počasni posnetek. Za bolj zahtevne pa je seveda prisoten tudi profesionalni način. Honor 9 zna sicer snemati tudi videoposnetke v ločljivosti 4K pri 30 sličicah na sekundo oziroma ločljivosti 1080p pri 60 sličicah na sekundo, za selfije pa skrbi fotoaparat z ločljivostjo 8 MP in možnostjo »polepšanja« fotografije.

Zaključek

Se torej splača kupiti Honorja 9? Brez dvoma. Honor 9 ima namreč vse, kar imajo veliki, z izjemo cene. Ta je skoraj pol nižja, zaradi česar je to eden mojih najljubših mobitelov letošnjega leta in mobitel, ki bi ga brez slabe vesti priporočil vsakomur. Je mobitel, ki svojemu imenu primerno častno zastopa znamko Huawei, saj blesti na vseh področjih. Ima izstopajoč in všečen dizajn (to je sicer subjektivno, a vseeno), zmore vsak napor in je soliden fotograf. Kot takšnega bi ga lahko označili kar za mojstra vseh veščin ...

Pomembna vprašanja praktičnega preizkusa

• Ali se procesor pregreva?Procesor je enak kot pri Huaweiju P10, kar pomeni, da je eden najbolj zmogljivih na trgu. Kot takemu mu vsako opravilo predstavlja malo malico in ga ne utrudi do te mere, da bi se preznojil.
• Kako se obnese fotoaparat?Dvojni fotoaparat je pri dnevni svetlobi odličen, nekoliko slabše pa se odreže pri temnejših pogojih. Razlog: odsotnost optične stabilizacije slike in manjša zaslonka.
• Ali je baterija vzdržljiva?Recimo, da je povprečna. Odvisno, za kaj boste mobitel uporabljali. Pri pisarniških opravilih in brskanju po spletu zdrži tudi dva dni, pri igranju iger le nekaj ur. Ampak se pa tudi hitro napolni.
• Ali je mobitel dober za igranje iger in ogled videovsebin?Zmogljivost strojnih komponent in slika nista težava. Morda pa bo komu nekoliko premajhen. Ne toliko za igranje iger, ampak za udoben ogled daljših videoposnetkov oziroma filmov.

Oglejte si še ostale fotografije, ki so nastale med testom s telefonom Huawei Honor 9, na TViN Shrambi.