Test na dlani: Honor 90

Honor še ni pridobil tržnega položaja, ki ga je imel, ko je bil v lasti kitajskega Huaweija, a si za to močno prizadeva. Z naprednimi modeli družine Magic5 si gradi ugled, medtem ko mu vsestranski in cenovno dostopnejši model srednjega razreda Honor 90 pomaga večati tržni delež. Pri tem se zanaša na preverjeno formulo: za enako ceno ponuditi več in bolje kot tekmeci.

Ker me je lani Honor 70 glede uravnoteženosti prijetno presenetil, sem letos pričakoval nekaj podobnega. Kompromisi so v srednjem razredu sicer nujni, pomembno pa je, da niso preveliki in na napačnih mestih. Razliko v primerjavi z lanskim letom približno opiše naslednja poved: dva koraka naprej in en nazaj. Tako bi zlahka sodili na podlagi tehničnih podatkov. A ker se bistvo vedno skriva v podrobnostih, si jih oglejmo.

Zakaj bi spreminjali obliko, ki odstopa

Honor 90 se ni ne pretirano ozaljšal niti pogršal. Praktično je ostal enak. Z manjšo izjemo. Rahlo so spremenili ikonična kroga na zgornjem desnem robu hrbtne ploskve z objektivi zadnjih kamer. Pa še tu gre za razmeroma preprost trik. Namesto da črna plast prekriva celotno površino, je zdaj eliptične oblike. Tako nastaneta dve ločeni ravni, ki videz polnega kroga spremenita v stilizirano »oko«. Morda so hoteli še z obliko poudariti sposobnosti glavne kamere, saj uporabne vloge sprememba nima.

Kakovost in izvedba podrobnosti na ohišju ravno tako ustvarjata »deja vu«. Zaradi kombinacije utrjenega stekla in visokega sijaja se na hrbtu odlično prijemajo prstni odtisi. Zanimivo je, da kljub temu mobitel ne drsi iz dlani, saj je oprijem po zaslugi ravno prav zaobljenih robov prijeten. Ker obenem ne sodi med največje, je enoročna uporaba mogoča. Pri tem pomaga še hitro in natančno tipalo prstnih odtisov pod zaslonom, ki deluje celo, ko je prst moker.

Kombinacija uporabljenih materialov in lahkoten oprijem prstnih odtisov pričata zgolj o enem - za večjo varnost ga je smiselno odeti v zaščitni ovitek oziroma v etui. S tem, razen v primeru nakupa vodoodpornega, pa ne rešimo tega, da ohišje ni doseglo nobenega standarda povečane odpornosti na vodo in prah. Res škoda, kajti spodobi se, da ima mobitel, za katerega izdelovalec želi, da ga bomo razgrabili kot vroče žemljice, vsaj zaščito po standardu IP67.

Hitrejši procesor, a ena težava ostaja

Honor 90 je poleg podpore za eSIM opremljen z ležišči za fizični kartici SIM. Delujeta po načelu pripravljenosti, saj mobitel nima podvojenega radijskega vmesnika. To pomeni, da obe hkrati poslušata in zaznata »klic«, vendar ko ga ena od njiju sprejme in naprava zaradi tega preklopi na starejše omrežje druge (2G) ali tretje (3G) generacije, je druga ta čas neaktivna. Če vas kdo kliče na številko, povezano z njo, bo dobil obvestilo, da niste dosegljivi. Če pa tudi za glasovne klice uporabljate novejšo digitalno tehniko (Volte) prek novejših omrežij (4G ali 5G), potem sta kartici ves čas aktivni in lahko klic prve prestavite na čakanje, da bi prevzeli dohodni klic druge.

Novejši procesor je za odtenek hitrejši od Snapdragona 778, s katerim je opremljen Honor 70, a razlika ni ravno pretresljivo velika. Oba se ob polni obremenitvi konkretno grejeta, a zdi se, da Honor 90 rahlo učinkoviteje odvaja toploto. Globokih zdrsov v rdeče področje zaradi drastičnega omejevanja zmogljivosti je manj oziroma se pojavijo kasneje v 30-minutnem obremenitvenem testu. Podobna slika kot lani se je pokazala šele, ko sem telefon zakopal v brisačo in je bilo odvajanje toplote s površine otežkočeno. V drugih dveh testih, ko je bil telefon postavljen na mizo, tolikšnega pregrevanja ni bilo opaziti. Ko je najbolj obremenjen, porabi v povprečju slabih 15 odstotkov energije. Matematika torej pokaže, da je avtonomija v takšnih razmerah slabe tri ure in pol oziroma med srednje zahtevno uporabo najmanj en dan. Morda celo dva dneva. Odvisno od tega, kako in zakaj ga boste uporabljali. Hitrost polnjenja ni nič posebnega, a še vedno zadošča, da baterijo napolnite do konca v času opravljanja jutranjega obreda.

Obremenitveni test je eno, praktična uporaba pa nekaj čisto drugega, saj se tedaj mobitel celo med poganjanjem grafično zahtevnejših iger greje manj in je zatorej primeren tudi za to vlogo. Ne pri najboljših nastavitvah in ne zelo dolgo, a vendarle je izkušnja igranja razumno dobra.

Izstopajoč zaslon

Utripanje zaslona zaradi prilagajanja svetilnosti me ne moti, nekateri od vas pa ste na to manjšo podrobnost v načinu delovanja mobitelov še kako pozorni. Ker po novem osveževanje deluje na 3840 hercih, verjetno ni junaka, ki bi se še pritoževal nad tovrstno motnjo.

Kot lanski zaslon je tudi letošnji zaslon sposoben prikazati milijardo odtenkov, kar je nekajkrat več od tega, koliko odtenkov iste barve ste sposobni videti na razmeroma majhnem zaslonu. Bolj kot barve, pri katerih lahko izbirate med naravnim in živahnim načinom in prilagajate temperaturo, vas bo razveselil dvig svetilnosti. Je na ravni najboljši mobitelov in obeta udobno uporabo na prostem celo na poletne sončne dni. Za razred nadpovprečna je še kakovost slike. Nadvse ostra je, barve so naravne in živahne, kontrast je visok, zato na zaslonu še posebej lepo izpadajo fotografije.

Daljša zaveza ne bi bila odveč

Honor je v zadnjih letih naredil opazen napredek v dizajnu in funkcionalnosti uporabniškega vmesnika, v katerem pričakovano brez omejitev delujejo prav vse Googlove aplikacije in storitve. Nečesa pa vendarle niso storili: da bi po vzoru drugih podali izjavo o večletni podpori nadgradnje operacijskega sistema in varnostnih popravkov. Honor se je odločil za konservativnejši pristop in temu primerno zagotavlja samo dve nadgradnji sistema.

Zdi se, da je Honor prečistil uporabniško okolje in ga naredil predvsem manj »kičastega«. Prav tako je občutno manj naloženih aplikacij in bližnjic, ki jih moraš izbrisati takoj po aktivaciji telefona. Ta je preprosta, moraš pa se strinjati z vsem, kar Honor zahteva. Tega ni malo, a nič več kot v primeru drugih telefonov s sistemom Android.

Honor tekmecem diha za ovratnik še s funkcijami uporabniškega okolja. Prenovili so na primer vedno prižgan zaslon ter dodali nekatere funkcije, ki jih do zdaj v Honorjevem uporabniškem vmesniku ni bilo. Kljub temu so še vedno razlike predvsem v primerjavi s Samsungovim okoljem, ki je v našem okolju, kjer ni podpore za Googlove mobitele, vzor dobrega vmesnika za operacijski sistem Android.

Glavna kamera naprej in stopicanje na mestu pri širokokotni kameri

Glede na tehnične podatke bi pričakoval, da sta letošnji kameri manj usklajeni in da je razlika med kakovostjo lanskih in letošnjih širokokotnih fotografij večja. A ni. Praktično sta zmogljivosti podobni kljub temu, da ima širokokotna kamera Honorja 90 občutno manj svetlobnih pik. Po podobnem kopitu bi morala biti predstava glavne kamere štirikrat boljša. Uganili ste: ni. V nobenih svetlobnih pogojih. Ne pravim, da fotografije niso rahlo boljše. Le da zna biti za marsikoga izboljšava zanemarljiva.

Že lani sem pohvalil kontinuirane barve. Še vedno je tako. Kot tudi, da je na fotografijah širokokotne kamere manj podrobnosti, da so bolj zamazane in da je opaziti več šuma med fotografiranjem v slabših svetlobnih pogojih in ponoči.

Po drugi strani so fotografije glavne kamere pričakovano svetlejše, saj je tipalo občutljivejše na svetlobo, podrobnosti na njih pa je neprimerno več.

Ker ni kamere z optično povečavo, se boste morali zadovoljiti z 2-kratno digitalno brez izgube kakovosti. To velja v dobrih svetlobnih razmerah, medtem ko se v slabših na povečane fotografije hitro prikrade šum – fotografije postanejo zrnate. Podobno lahko napišem za video. V dnevnih razmerah večjih težav ni zaslediti. Pravzaprav so posnetki lepi, tekoči in zadovoljivi tudi v drugih lastnostih. V slabši svetlobi se stvari obrnejo na glavo. Pojavijo se težave z ostrenjem, šumom in občasno nejasnimi področji v prizoru.

V primerjavi z lanskim letom so izboljšali še sprednjo kamero. Presenetilo vas bo, da se dokaj dobro obnese v slabših svetlobnih razmerah, ko je kakovost portretov daleč nad pričakovanji. Kar ni presenečenje, saj marsikateri izdelovalci pri modelih srednjega razreda temu namenjajo vse več pozornosti.

Sklepna beseda

Največja grožnja ne prihaja iz vrst tekmecev, temveč iz lastnih vrst. Honor 70 je še vedno spoštovanja vreden telefon z le rahlo slabšo termično stabilnostjo, medtem ko fotografije niso svetlobna leta boljše od lanskih, kot morda pričakujete. Bolje se obnese še sprednja kamera, medtem ko so predstave širokokotne na ravni lanskega modela, čeprav je takratna imela 50-milijonsko tipalo. Odločala bo torej cena. Ni dvoma, kaj je gospodarneje ob dobri ponudbi za lanski model. Če ga umaknemo iz enačbe, potem bo Honor 90 obveljal za enega boljših letošnjih mobitelov srednjega razreda.

Spremljajte Tehnik na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in TikTok.