1. Ali ste že pred izbruhom pandemije razmišljali o možnosti šolanja na daljavo?
Pred pandemijo nismo poznali vseh možnosti povezovanja na daljavo, še posebej s področja videokomunikacij. Uporabljali smo predvsem spletno stran šole, spletne učilnice, e-pošto, Facebook, YouTube …
2. Kako ste se spoprijeli s šolanjem na daljavo?
Na začetku smo uporabljali obstoječe kanale komuniciranja − naloge smo dodeljevali prek e-pošte, jih objavljali v e-učilnicah in na spletni strani šole. Da bi bila snov bolj zanimiva, smo na YouTubu objavljali videoposnetke.
3. Na katere izzive ste naleteli, kaj ste pogrešali in kakšna so vaša opažanja?
Najbolj smo pogrešali interakcijo z učenci, ki bi omogočala spremljanje odzivov učencev. Prikazovanje učne snovi je bilo omejeno na dokumente, ki so jih učenci odpirali na računalnikih, in na občasne videokonference prek Zooma. Kasneje smo za redna videokonferenčna srečanja začeli uporabljati MS Teams. Pri tem smo se pri nekaterih učencih soočali s pomanjkanjem opreme in z nepoznavanjem novega digitalnega orodja. Opazili pa smo, da se učenci od 3. razreda dalje hitro učijo uporabljati digitalna orodja. Nekateri so imeli z njimi že izkušnje, saj so podobna orodja, kot so Skype, Viber, Facetime, uporabljali že v domačem okolju. Po začetnih težavah je pouk na daljavo sicer stekel, vendar se po kakovosti še vedno ni mogel primerjati s poukom v živo. Opazno pa se je povečala učinkovitost in tudi pozornost učencev.
4. Kako ste se povezali s Telekomom Slovenije in do kakšne rešitve ste prišli?
Uporaba MS Teams nam je precej pomagala, ko je zaradi pandemije šolanje potekalo na daljavo, vendar smo pogrešali nekatere bistvene učne pripomočke, kot je npr. šolska tabla, občutek učilnice (video učencev, ki so povezani na daljavo). Spoznali smo tudi, da nekateri mikrofoni zajemajo glas učitelja bolje kot ostali in da je kakovost odvisna od uporabljene opreme. S pomočjo starša enega od učencev, ki se ukvarja s profesionalno videokonferenčno opremo, smo prišli do ideje, da postavimo Teams Rooms videokonferenčno okolje/rešitev, ki omogoča kakovostno in bolj prijazno šolanje na daljavo/hibridno šolanje. Za izvedbo takšnega pilotnega projekta je bil zainteresiran Telekom Slovenije s svojim podizvajalcem Sekortelom. Pripravili so rešitev, ki učitelju omogoča izvajanje pouka iz učilnice, pri čemer lahko učenci pouk spremljajo od doma ali pa je del učencev doma (npr. v karanteni), del pa v učilnici. Oprema omogoča zajem kadra, v katerem je učitelj, in zajem kadra, v katerem je šolska tabla, ki jo učitelj uporablja na enak način kot v primeru pouka v živo. Dodaten televizijski zaslon omogoča, da v učilnici vidimo učence, ki se šolajo na daljavo. Udobne brezžične slušalke z mikrofonom pa učitelju omogočajo, da je mobilen in da se iz zvoka odstranijo šumi iz ozadja ter enostavnost uporabe – ni potrebe po sistemskem administratorju.
5. Ali boste rešitev Telekoma Slovenije uporabljali tudi, ko pandemije ne bo več?
Z Microsoft Teams Rooms hibridno rešitvijo se nam odpirajo nove možnosti komuniciranja, ki jih bomo lahko izkoristili pri pouku tudi potem, ko bodo vsi učenci zopet v učilnici. Na enostaven način omogoča poglabljanje že osvojenih znanj (snemanje predavanj za kasnejšo uporabo), vključevanje gostov, ki se lahko nahajajo kjer koli po svetu, v pouk. Odpirajo se nam nove možnosti za izbirne vsebine, popoldanske aktivnosti, krožke …, saj bi se jih učenci lahko udeleževali od doma in se jim tako ne bi bilo treba popoldne še enkrat podati v šolo, od katere so nekateri precej oddaljeni. Odpira se precej novih možnosti, ki jih bomo skušali izkoristiti, da bo šolanje za učence dostopnejše in bolj prijazno.
Zakaj uporabiti videokomunikacije, nam je na kratko povedal tudi Andrej Kristan, vodja tima Razvoj poslovanja v Telekomu Slovenije
»V Telekomu Slovenije imamo veliko izkušenj z vpeljavo naprednih videokonferenčnih sistemov uveljavljenih proizvajalcev, pri delu jih uspešno uporabljamo tudi sami. Prednosti teh rešitev so prepoznane tudi v izobraževanju, saj nudijo možnosti šolanja na daljavo in hibridnega načina pouka. Rešitev videokonferenc s tem olajša sodelovanje vseh, ki morda ne morejo biti fizično prisotni v učilnicah in predavalnicah. Na srednjih šolah in fakultetah pa lahko hibridno izobraževanje pomeni tudi lažjo udeležbo za dijake in študente iz oddaljenih krajev ali celo iz drugih držav. To lahko tudi olajša dostopnost do izobraževanja, vpliva na manjše stroške najema ali vzpostavitve predavalnic, obenem pa sistemi že v sami zasnovi omogočajo tudi snemanje predavanj, kar lahko udeležencem olajša učenje pred preverjanji znanja in izpiti.«
